Razvojna analitična psihoterapija

Psihoterapija je varna baza v kateri lahko brez strahu raziskuješ svoj notranji svet.

 

Razvojna analitična psihoterapija (RAP) ima od vseh psihoterapevtskih pristopov najbolj znanstveno utemeljene smernice. Spoznanja o razvoju človekove osebnosti na katerih je utemeljena RAP so bila namreč v znatni meri pridobljena z dolgotrajnimi sistematičnimi opazovalnimi študijami vedenja dojenčkov, malčkov in otrok, tudi skupaj v interakciji z negujočo osebo. Ta opazovanja so razkrila številne univerzalne razvojne faze v razvoju duševnosti, razvojne mejnike in pa fenomene, ki se pojavljajo ob zapletih v teh fazah. Mnogo spoznanj RAP je spodbudilo tudi klinično in psihoterapevtsko delo s klienti pri katerem so se terapevti srečevali s patološkimi fenomeni, ki so zaradi svoje narave nakazovali na vzroke zanje v zgodnjih razvojnih zastojih in primanjkljajih.

Prvo psihodinamično razumevanje človekove duševnosti na katerem je utemeljena RAP je ustoličil že Freud v začetku prejšnjega stoletja. A sodobna razvojna psihoterapevtska paradigma je daleč presegla in tudi dopolnila Freudova spoznanja. RAP je tako v celostnem obsegu tudi izrazito integrativen psihoterapevtski pristop. Poleg najzgodnejših spoznanj Freuda, Junga in Adlerja vključuje še spoznanja drugih začetnih psihoanalitikov, nadalje pa vse najpomembnejše analitične struje, vse do današnjih najnovejših spoznanj relacijske psihoterapevtske paradigme.

Dandanes se vse bolj izkazuje, da človekovih duševnih stisk in psihopatoloških fenomenov ni mogoče več zadovoljivo razumeti brez poznavanja zakonitosti razvoja duševnosti. RAP se tako v psihoterapevtskem procesu vrača v preteklost, vendar ne zaradi preteklosti same, ampak da bi lahko razumela in zdravila sedanjost. Usmerjena je v temeljito predelavo in pa izgradnjo nove osebnostne strukture, kadar je ta izrazito okvarjena, kar pa zahteva tudi določen čas. Nevrološka spoznanja so tako pokazala, da dolgotrajna psihoterapija spreminja možgane, s tem da ustvarja rast novih nevronskih povezav. RAP zato ne verjame v instantne kratkotrajne psihoterapevtske rešitve, ki so po možnosti usmerjene samo v brisanje in obvladovanje nadležne simptomatike. Si pa z njimi zna pomagati, tako da klientu priporoči te postopke ter tudi terapijo z zdravili kadar je to lahko dober dopolnjujoči terapevtski manever. RAP je psihoterapevtski proces, ki huje prizadetega klienta nekako znova uči »abecede«. Psihoterapevt RAP tako vstopa v odnos s klientom kot nova reparativna figura, ki klientu preko zdravilnega odnosa omogoča, da se ta sam postopoma na novo izgradi. Dandanes je to nepogrešljiv psihoterapevtski pristop, saj izrazit porast osebnostnih motenj v sodobnem času kaže na velik problem nove psihopatologije, ki jo generira drugačen življenjski stil, drugačne vrednote in socialno-družinsko okolje sodobnega časa, kot je bilo tisto v času Freuda.

Psihoterapevtska specializacija iz RAP temelji na visokih kakovostnih standardih. V okviru Inštituta za klinično psihologijo in psihoterapijo v Ljubljani (IKPP) jo izvajajo izkušeni in priznani psihoterapevti klinično psihološke in psihiatrične smeri. Vstopni pogoji za specializacijo iz RAP so strožji kot pri večini drugih psihoterapevtskih pristopov, saj imajo, poleg osebnostne primernosti, vstop v izobraževanje iz RAP samo diplomanti pomagalnih poklicev.