»Priporočam, da si človek da narediti rojstno karto. Rojstna karta je zapis razvojnih in izkustvenih stremljenj duše v sedanji inkarnaciji, torej kaj človek v sedanjem življenju želi razviti in izkusiti« nam je rekla psihologinja Erika Žagar*, astrologinja, ki je napisala knjigo Natalna astrologija v luči znanstvenih preverjanj – resnice in zmote o astrologiji. V knjigi so predstavljene vse najpomembnejše znanstvene raziskave natalne astrologije v zadnjih osemdesetih letih. Avtorica je prepričana, da se bo astrologija vrnila na univerzo, s katere se je pred kakimi dvesto leti izgnala kar sama. Sedanji položaj astrologije najbolje oriše prvi stavek v knjigi, citat Clausa Jacobija: »Ljudje so verjeli vanjo, šarlatani so z njo služili, intelektualci so se zanjo borili.«
Kaj znanost ve o astrologiji?
Znanost je dognala o astrologiji precej, vendar vztrajno zatiska oči pred temi odkritji – dokazi za astrologijo. Preprosto jih zanika. Ne objavlja pozitivnih izsledkov v bolj razširjenih medijih. Išče
vse mogoče in nemogoče napake v raziskavah, da jih potem lahko ovrže kot metodološko neustrezne. Ne prisluhne pomislekom glede vsebinske ustreznosti in primernosti raziskovalnih načrtov, s katerimi raziskuje astrologijo. Poleg tega včasih celo potvarja in izkrivlja izsledke znanstvenih raziskav, ki potrjujejo astrologijo. Skratka, znanost je pristranska in krivična. Na žalost ne pretiravam, če trdim, da je na tem področju samo peščica nepristranskih znanstvenikov. Preučila sem praktično vse najpomembnejše raziskave na področju zahodne astrologije in odstrla se mi je povsem drugačna resnica, kot jo kaže uradna znanost.
Katere so temeljne resnice o astrologiji?
Neizpodbitna resnica o astrologiji je, da je jezik arhetipov, zato ne more ustrezati mehanicističnim enosmernim vzročno-posledičnim razlagam in odnosom. Prevajanje astrološke simbolike v
konkretnosti je zato omejeno in nikoli ne more biti povsem gotovo, razen če je astrolog jasnoviden. Je pa arhetipska astrološka informacija vseeno izjemno koristna in bogata, ker nudi astrologu številne možne iztočnice za razumevanje posameznika; ob posameznikovih povratnih informacijah pa lahko astrolog zelo hitro nepristransko doume njegovo problematiko oziroma značilnosti njegove osebnosti. Brez tega pripomočka imajo psihologi in psihoterapevti kar precej težav inpotrebujejo kar nekaj časa in napora, da se dokopljejo do objektivnega razumevanja njihovih
strank.
Resnica o astrologiji je tudi ta, da nobenega astrološkega simbola iz rojstne karte ne moremo obravnavati ločeno od ostalih, ker so vsi prepleteni v skupno mrežo medsebojnih vplivov, ki porajajo osebnostno dinamiko. S tem je povezan tudi mit Sončevega znamenja, ki je prepogosto izrabljen za populistične namene.
Katere so temeljne zmote o astrologiji?
Temeljne zmote se navezujejo na prej naštete temeljne resnice, v kolikor te niso doumljene. Znanstveniki tako prevečkrat preverjajo veljavnost posamičnih – izoliranih astroloških simbolov, torej najpogosteje Sončevega znamenja, in ker dokaze za astrologijo s takšnim neustreznim metodološkim pristopom redko najdejo, mislijo, da je astrologija neveljavna. Ne razumejo tudi, da je astrološka simbolika arhetipska in iščejo vzročno-posledične relacije v razlagah astrološke simbolike. Prav tako ne upoštevajo osebnostne dinamike, ki lahko ustvarja povsem različne izraze iste simbolne zasnove.
A da ne bom očrnila le znanosti, ki se je lotila raziskovati astrologijo, napaka je tudi pri astrologih, ki lansirajo rumene, populistične teze astrologije, in jo kot tako ponujajo v roke znanstvenikov. In znanstveniki so čisto upravičeno šli preučevati, denimo veljavnost trditev v knjigah Sončevega znamenja, in so ugotovili, da ne držijo. Astrologi so s tem cenenim pristopom – denimo, če si rojen v znamenju Dvojčka, potem si tak in tak – znanosti sami dali napačno sliko astrologije. Fama Sončevega znamenja se je sicer začela šele na začetku dvajsetega stoletja. Ne trdim, da Sončevo namenje ni pomembno, da ne drži, vendar pa je treba vedeti, da se zabriše v šumu še vseh drugih lastnosti, ki jih ima človek.
Priporočate, da si damo izdelati osebno natalno karto?
Seveda priporočam, da si človek da narediti rojstno karto. A je dobro, da dela to zato, ker želi osebnostno rasti, ne pa kar malo za hec. Predvsem pa je pomembno, kakšna je ta rojstna karta. Pisne računalniške razlage vsekakor niso kakovostne, ker se to dotika tistih resnic in zmot, o katerih sem prej govorila. Odsvetujem tudi hitre instant telefonske in televizijske razlage, ker so preveč površne in včasih tudi cenene. Vedeževanje pa sploh odpade. Pametno je, da si človek vzame čas, da gre k astrologu osebno na posvet in si morda s tem razčisti kako dilemo, ki ga tare, vendar pa vse svoje življenjske odločitve na koncu vedno sprejme sam in tudi sam odgovarja za svoje življenje.
Kaj dobi človek iz svoje natalne karte?
Rojstna karta je zapis razvojnih in izkustvenih stremljenj duše v dani inkarnaciji, torej kaj človek v danem življenju želi razviti in izkusiti. To se mi zdi najbolj ključna informacija, ki jo lahko dobi iz natalne karte. Prek analize razvoja tranzitov pa astrolog tudi vidi, kdaj se mu določene razvojne naloge odpirajo, kdaj mu prihajajo v življenje določeni izzivi in drugo. Iz rojstne karte pa ni možno videti, vsaj jaz ne vidim, ravni razvitosti duše, ravni zrelosti osebnosti in njene moralne drže.
Ali astrologija človeku pomaga, da pravočasno odkrije svoje talente, s katerimi, denimo, lažje preživi v tem svetu?
Ko človek zares živi sebe, ko zares udejanja sebe, s tem tudi razvija svoje ustrezne talente in jih potem tudi lahko finančno unovči. Vsakomur je namenjeno neko mesto v tem svetu, ki ga mora najti. Kot tak, kot je, je potreben svetu in je tudi deležen dobrin sveta, ker prispeva k skupni družbi. In astrologija pomaga, da najde sebe, ker mora v bistvu svojo individualnost udejanjiti. Se kot individuum izgraditi, udejanjiti in uresničiti. In vse to odraža rojstna karta.
Ali ste preučili tudi djotiš – vedsko astrologijo, ki je uveljavljena v Indiji in ki je v Sloveniji vedno bolj priljubljena? Ali je djotiš tam bolje sprejet v znanosti?
Do djotiša še nisem uspela priti. Gre pa tukaj predvsem za uporabo različnih zodiakov, torej razlagalnih podlag, vse drugo pa je bolj ali manj enako. Astrologija je tako obsežna in bogata, da
eno življenje za njeno proučevanje ni dovolj. Astrologija je zato resnično kraljica ezoterike. Na področju djotiša je narejeno manj raziskav kot na področju zahodne astrologije. Teh raziskav v svoji knjigi tudi ne omenjam. Kolikor imam vpogleda, so indijski znanstveniki, ki so proučevali djotiš, precej pod vplivom zahodnih in tako tulijo v isti rog z njimi.
Ali bosta kdaj zahodna in djotiš astrologija znanstveno poenoteni, saj preučujeta isti objekt – človeka?
Ne vidim razloga, da bi bili znanstveno poenoteni, saj pristopata iz različnih zornih kotov, in s tem ni nič narobe. Kar se tiče drugih astroloških elementov poleg zodiaka, pa že sta. Sicer pa
astrologija ni znanost v današnjem pomenu te besede. Astrologija najbolje deluje na ravni višjega intuitivnega uma, ki presega analitični um. A le malo ljudi danes poseduje ta um. Tudi znanost je in bo nekoč samo orodje v rokah tega višjega uma.
Avtorica: Tatjana Svete
